Pot osrednje škocjanske vodne žile, Radulje, se začenja v zahodnem delu Raduljskega hribovja v vznožju Korena (544 m) v občini Trebnje. Reka na svoji poti pogosto spreminja smer, ustvarja ozke soteske, mokrotne travnike in številne okljuke, z leve in desne pa pridobiva pritoke. Na ozemlje občine vstopi v Zalogu in se pri Dobravi izlije v reko Krko. Njen tok po škocjanski občini je umirjen, reka riše zanimive okljuke, razgrinja svoje slikovito obrežje in v prepletu s kulturno krajino soustvarja podobo naših krajev. Dolina je bila v preteklosti pravcata dolina mlinov, katerim je reka dajala energijo za poganjanje mlinskih koles. Od Zaloga, prek Škocjana in Grmovelj pa vse tja do Dobrave, se jih je zvrstilo 14, družbo pa so jim delale tudi žage. Na nekdanje mline danes spominjajo le nekatere ohranjene stavbe in mlinska oprema v njih, še vedno pa med ljudmi živijo pripovedi o nekdanjih mlinarjih. Radulja s svojim obvodnim rastlinstvom daje zavetje številnim pticam in drugim obvodnim živalim. Tik pred izlivom v Krko je svoje zatočišče ob Radulji znova našel tudi bober, kar kraje uvršča v območje Nature 2000.
Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Ta zakon se uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava
Spletna stran za nemoteno delovanje uporablja piškotke
Spletna stran za delovanje uporablja samo nujno potrebne piškotke, za katere ne potrebujemo vaše privolitve. Brez namestitve teh piškotkov, vam nemotenega dostopa do spletne strani ne moremo omogočiti.
Za več informacij si preberite Politika piškotkov.