V četrtek, 15. maja 2025, smo imeli priložnost prisluhniti navdihujočemu in slikovitemu potopisnemu predavanju Klemna Beca, ki nas je popeljal v osrčje Južne Koreje – države, ki ga je, kot je sam povedal, presenetila v vseh pogledih. Njegovo pripovedovanje je bilo polno osebnih vtisov, anekdot in živahnih opisov, ki so slušateljem približali tako sodobno življenje v korejskih velemestih kot tudi bogato kulturno dediščino te fascinantne azijske države.
Klemen je predavanje začel z opisom svojih pričakovanj pred potovanjem, ki so se kmalu izkazala za napačna. Namesto kaosa in prenatrpanosti je v Južni Koreji naletel na izjemen red, disciplino in čistočo, ki presegajo evropske standarde.
Izpostavil je brezhibno urejen javni prevoz, zlasti podzemne železnice, ki so izjemno čiste, varne in točne. Tehnološki napredek, prisoten na vsakem koraku – od robotiziranih trgovin brez osebja, do popolne digitalizacije plačil. Mesta, kot sta Seul in Busan, ki kljub svoji velikosti in hitrosti delujejo učinkovito in urejeno, brez občutka kaosa.
S posebnim navdušenjem je opisoval kulinariko, ki združuje tradicijo in sodobnost. Omenil je lokalne restavracije, kjer je vsak obrok pripravljen hitro, a z veliko pozornostjo do kakovosti, ter futuristične kavarne, ki so vizualna in kulinarična atrakcija hkrati.
Dotaknil se je tudi kulturnih kontrastov, ki so v Južni Koreji presenetljivo skladni. Stare palače in templji mirno sobivajo s steklenimi nebotičniki – simboli sodobne tehnologije. Po njegovih besedah je prav to ravnotežje med preteklostjo in prihodnostjo tisto, kar daje državi edinstven čar.
Poudaril je tudi visok občutek za javni red – skoraj ni smeti na tleh, ni kajenja na ulici, tržnice so izjemno čiste in varne. Skromno prisotnost policije, kar priča o visoki družbeni disciplini. Spoštovanje do domovine, kar se kaže v močno izraženem patriotizmu in spoštovanju kulturne identitete. Komunikacijske izzive, saj večina prebivalcev slabo govori angleško, vendar so izjemno ustrežljivi in pripravljeni pomagati.
Poseben del predavanja je posvetil otoku Jeju, ki ga je očaral s svojo naravno lepoto – od čudovitih klifov do edinstvenih običajev in tople gostoljubnosti domačinov.
Predavanje Klemna Beca je bilo več kot le prikaz potovanja – bilo je globoko razmišljanje o družbi, vrednotah in kontrastih, ki sobivajo v popolni harmoniji. Južna Koreja se je skozi njegovo pripoved razkrila kot država prihodnosti, ki pa nikoli ne pozabi svojih korenin.
Ob zaključku predavanja je Klemen opisal tudi obisk meje s Severno Korejo, kjer si je ogledal 4 kilometre široko demilitarizirano območje (DMZ), ki ločuje obe Koreji. Izkušnjo je opisal kot pretresljivo in hkrati izjemno zanimivo – meja je strogo varovana, napetost pa je kljub zunanjemu miru vseprisotna.
Svoja opažanja je podkrepil z opisom skrajno represivnega režima v Severni Koreji, ki ga je mogoče zaznati že ob samem ogledu območja. Čeprav obiskovalci tja prihajajo pod vodstvom in nadzorom, je vtis jasen – razlika med državama je več kot očitna in ni zgolj politična, temveč tudi kulturna, ekonomska in človeška.
Občinstvo je predavanje spremljalo z velikim zanimanjem, številna vprašanja med predavanjem pa so dokaz, da je Klemenovo doživetje močno vzbudilo radovednost in željo po raziskovanju te izjemne destinacije.
