Kako EU lahko izboljša razmere?
Uvoženi proizvodi živalskega izvora trenutno ne upoštevajo večine standardov o dobrem počutju živali. Pri teh se namreč upoštevajo le standardi ravnanja z živalmi v času zakola. Kot primer lahko navedeno, da tretje države lahko na trg EU uvozijo jajca kokoši, ki jih redijo v baterijskih kletkah, medtem ko je praksa v EU prepovedana. Kar zadeva uvoz, EU upošteva le zakol, torej zadnji korak v »vrednostni« verigi, sama reja teh živali pa je večinoma zunaj področja zakonodaje EU in mehanizmov izvrševanja.
To vpliva na živali tako v EU kot v partnerskih državah. Namen trgovinskih sporazumov je povečati izmenjavo med državami, kar pa velikokrat pomeni povečanje prireje ter reja večjega števila živali na farmah. Ker ima EU razmeroma višje standarde dobrega počutja živali, vsaka selitev živalske prireje iz EU v tretje države pomeni več živali, vzrejenih v skladu z nižjimi standardi dobrobiti. Zgodilo se je že veliko primerov, v katerih je večja trgovina s proizvodi živalskega izvora hranila netrajnostno in nehumano prirejo. Nevladne organizacije za zaščito rejnih živali ob tem navajajo tudi Ukrajino in slabe razmere, v katerih tam redijo kokoši nesnice in piščance, ki jih čedalje več izvažajo na evropski trg. Ali pa slabe pogoje reje konj v Kanadi za potrebe evropskega trga, omenjajo pa tudi hitro rast velikih pitališč goveda v Ameriki, kjer prirejajo cenejšo govedino za trg EU.
Poleg neposrednih učinkov na živali ta trgovinski pristop vpliva tudi na rušenje konkurenčnih pogojev. Rejci v EU morajo izpolnjevati višje in zato tudi dražje standarde, cena njihovih proizvodov živalskega izvora pa zato presega nizke cene uvoženih izdelkov, ki so velikokrat vprašljive kakovosti. Revizija zakonodaje EU o dobrem počutju živali bi bila zato odlična priložnost za rešitev te težave in uvedbo več standardov EU o dobrem počutju živali pri uvozu. S tem bi zagotovili, da potrošnja v EU ne bo več spodbujala nehumanih rejskih praks.
EU bi tako pomagala spodbujati višje standarde dobrega počutja živali v tretjih državah. Glede na študijo, ki jo je objavila Evropska komisija, je bilo pogojevanje, povezano z dobrim počutjem v času zakola, najučinkovitejše orodje, ki ga je imela EU v zadnjem desetletju za spodbujanje dobrega počutja živali v drugih državah.
93 % evropskih državljanov meni, da bi morali vsi uvoženi proizvodi živalskega izvora spoštovati vse standarde dobrega počutja živali, ki se uporabljajo v EU. 87 % Evropejcev pa meni, da bi morala EU narediti več za spodbujanje dobrega počutja živali na svetovni ravni. Pogojevanje dostopa do trga EU s spoštovanjem vseh ustreznih standardov dobrega počutja živali, ki se uporabljajo v EU, bi tako odgovorilo na pomisleke, ki jih izraža večina državljanov EU.
V zadnji raziskavi Eurobarometra o trgovini, je zagotavljanje spoštovanja okoljskih in zdravstvenih standardov EU v trgovinski politiki uvrščeno na drugo mesto prednostnih nalog. To je takoj za ustvarjanjem delovnih mest (s petega mesta leta 2010), kar dokazuje vse večjo zaskrbljenost evropskih državljanov glede te problematike.
Edina zakonodaja EU o dobrem počutju živali, ki velja za uvoz, je torej uredba o zakolu. Obstaja sicer več predpisov o varnosti hrane, ki koristijo dobremu počutju živali in veljajo tudi za uvoz. To je primer prepovedi uporabe kemičnega izpiranja mesa in uporabe sredstev za spodbujanje rasti živali, ki je bila od leta 2022 razširjena tudi na antibiotike, ki spodbujajo rast in povečanje pridelka.
Revizija evropske zakonodaje o dobrem počutju živali bi morala zagotoviti, da se ustrezni standardi uporabljajo tudi za vse uvožene proizvode živalskega izvora. Dokler se zakonodaja EU o dobrem počutju živali ne uporablja za uvoz, mora EU zagotoviti, da njeni trgovinski sporazumi ne poslabšujejo razmer in tretjim partnerjem podeljuje le pogojne trgovinske ugodnosti.
