V Berlinu od 19. do 28. januarja poteka Zeleni teden – vodilni mednarodni sejem za hrano, kmetijstvo in vrtnarstvo. Kar 1.400 razstavljavcev iz 60 držav obiskovalce seznanja s sodobnim kmetijstvom in živilsko industrijo, kulinaričnimi trendi in trajnostnimi temami. Politični vrhunec je konferenca 70 kmetijskih ministrov iz celega sveta, ki jo organizira nemško Zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo.
Obiskovalci sejma bodo po celotnem razstavišču našli številne nasvete in praktične dejavnosti, povezane s trajnostnim načinom življenja in kmetovanjem. Prvi cilj je "bolj zeleno življenje", ki skupaj s številnimi razstavljavci, združenji, institucijami in nevladnimi organizacijami predstavlja ideje in navdih za zavesten pristop k hrani in naravnim virom. Nemški svet za gozdarstvo bo tako obiskovalce sejma seznanil s stanjem nemških gozdov, seznanili jih bodo tudi z barji in kaj pomeni raba vlažnih barij in močvirij, na primer za gojenje trstičja.
Mednarodni razstavljavci iz 60 držav bodo ponudili pogled onkraj nemškega obzorja. Na mizo bodo na primer prinesli konopljin sir za pico in kruh iz alg iz Švedske, jagodne vrtnice in gozdni brusnični med iz Estonije ter južnoameriške koktajle in vijolični koruzni sok iz Peruja.
Svetovni forum za prehrano in kmetijstvo, potekal je med 17. in 20. januarjem, kot osrednji politični dogodek Zelenega tedna, ki se ga udeležujejo kmetijski ministri iz celega sveta, je obravnaval vpliv nesoglasij na preskrbo s hrano. Neenakost in marginalizacija namreč ločujeta milijone ljudi od njihove pravice do hrane. Dogodka se je udeležil tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.
Tudi podnebne spremembe vse bolj vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in cene blaga po vsem svetu, zato je sistemska povezava med nezanesljivo preskrbo s hrano in nesoglasji vse bolj očitna. Kar 70 odstotkov ljudi, ki jih je prizadela lakota, živi na spornih območjih in so pogosto tudi glavne žrtve podnebne krize. Hkrati pa negotovost preskrbe s hrano, ki jo zaostrujejo podnebni šoki, pogosto dodatno zaostruje nesoglasja, saj spodbuja socialne nemire, nestabilnost in rivalstvo za redke vire.
Politiki so poudarili, da ti medsebojno povezani in vzajemno dopolnjujoči se izzivi zahtevajo sistematične pristope, ki upoštevajo tako dolgoročne ukrepe kot kratkoročno podporo v kriznih razmerah.
