Evropska unija je med redkimi območji na svetu, kjer pridelava gensko spremenjenih organizmov (GSO) ni dovoljena, vendar pa so v Bruslju zelo vztrajni poskusi spremembe zakonodaje, ki bi EU kot trdnjavo brez GSO porušili. Ta tema bi lahko bila ponovno na dnevnem redu sveta kmetijskih ministrov EU že na naslednjem zasedanju, 23. januarja v Bruslju. Bitka za novo zakonodajo o GSO v EU, v ozadju katere so multinacionalke in njihovi lobiji, se bo letos tako nadaljevala.
Evropska komisija je julija 2023 predlagala reformo predpisov, ki po sodbi sodišč EU iz leta 2018 za proizvode, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami (NGT), trenutno uporabljajo enako stroge zahteve za oceno tveganja in sledljivost kot za GSO, ustvarjene z vpletanjem tuje DNK v genom rastline. Španija, kot predsedujoča Svetu EU v drugi polovici leta 2023, si je prizadevala za omilitev te zakonodaje tako, da bi bilo dovoljeno dajati na trg gensko spremenjene rastline kategorije 1, ki naj bi se dajale na trg brez označevanja in ocene tveganja. Že tako skromne zahteve za spremljanje GS rastlin bi bile dodatno omiljene, razvrstitev gensko spremenjene rastline v kategorijo 1 pa bi bila lažja.
Toda na glasovanju 11. decembra lani članice temu predlogu niso dale soglasja. Večina kmetijskih ministrov je na srečanju v Bruslju 11. decembra izrazilo nadaljnjo zaskrbljenost glede obsega načrtovane deregulacije, ki bi ustvarila večinoma neregulirano "kategorijo 1" gensko spremenjenih rastlin, ki imajo le omejene spremembe genoma in za katere zagovorniki trdijo, da bi lahko nastale v naravi ali s tradicionalnim žlahtnjenjem.
Veliko predstavnikov evropskih nevladnih organizacij si je ob zadnji zavrnitvi španskih predlogov oddahnilo. Strokovnjakinja in avtorica številnih knjig s področja zdrave prehrane Sanja Lončar iz Slovenije opozarja, da pomeni izraz nove genske tehnologije le drugo poimenovanje za GSO. Predlagane zakonodajne spremembe pa bi bile pogubne zlasti za semenarstvo kot ekološko kmetijstvo.
»Lončarjeva pojasnjuje, da uredba izraz »gensko spremenjeno«, spreminja v »nove genomske tehnike«. To omogoča, da bodo rastline, pri katerih bodo spremenili do 20 genov, veljale za naravne in varne – in da jih bodo lahko dali na trg brez predhodnih testov in oznak. Še več, državam bi bilo že z uredbo prepovedano omejiti uporabo tovrstnih semen. Kako bodo torej obvarovale ekološke kmetije pred kontaminacijo? Kdo bo odgovoren, če se bodo tovrstna semena križala z drugimi rastlinami v našem okolju in na naših vrtovih? Uredba to, kako bodo zavarovale ekološko kmetovanje, prepušča državam članicam, predtem pa jim onemogoči s tem, da ne smejo ničesar prepovedati, da semen ni treba označevati in celo s tem, da pridelovalcu semen ne bo treba razkriti, kaj je pri semenih spremenjeno.
