Leta 1581 prvič omenjena cerkvica v Močvirju izhaja iz obdobja romantike, iz 13. stoletja ali prve polovice 14. stoletja. Na mestu prvotne kapele naj bi jo zgradili ljudje, ki so pribežali pred Turki v gozdove okrog Močvirja. Cerkev je imela namesto zvonika zvončnico, ki je predstavljala podaljšek zahodne stene z odprtima linama za zvonove. V 18. stoletju so tej romarski cerkvi na vzhodni strani prizidali pravokotni grebenasto obokan prezbiterij in vanj namestili lesen marmoriran oltar, ki izvira iz cistercijanskega samostana iz Kostanjevice na Krki.
Cerkev je proglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena z Odlokom o razglasitvi cerkva: Sv. Jurij, Sv. Matija, Sv. Martina in Sv. Mihael za kulturne spomenike, UL RS, št. 40/99.
OPIS CERKVE SV. JURIJA V MOČVIRJU
Cerkev sv. Jurija v Močvirju se prvič omenja v virih leta 1581, vas pa že okoli leta 1400. Ta podatka, poleg samega položaja stavbe, namigujeta, da je to srednjeveška cerkev, ki je v kasnejših obdobjih doživela več prezidav.
Najstarejši del cerkve predstavlja pravokotna ladja iz časa romantike, iz 13. stoletja ali iz prve polovice 14. stoletja. Ta cerkev je imela namesto zvonika zvončnico, to je podaljšek zahodne stene z eno ali dvema odprtima linama za zvonove, od katere se je spodnji del še ohranil in ga vidimo na podstrešju. Oblika oltarnega prostora, verjetno polkrožna ali pravokotna apsida, za zdaj še ni znana. Z gotovostjo je bila ladja ravno stropana, saj so se od ravnega lesenega in poslikanega stropa do danes ohranile posamezne deske, porabljene kot ograja pevskega kora. Cerkev sta verjetno osvetljevali dve polkrožni okni, od katerih je levo še v celoti ohranjeno, le da so vanj kasneje vzidali tram, ki nosi pevski kor.
V 18. stoletju so v tej romarski cerkvi na vzhodni strani prizidali pravokotni grebenasto obokan prezbiterij in vanj namestili lesen marmoriran oltar, ki menda izvira iz cistercijanskega samostana v Kostanjevici. Pri tem so ladijski del nekoliko povišali in prebili nove okenske odprtine. Leta 1846 so na zahodni strani prizidali zvonik, na južni pa zakristijo in hkrati nekoliko zmanjšali okna v prezbiteriju in ladji. Cerkev ni bila poslikana, le spodnji del sten v ladji zavzemata dva barvna pasova: spodnji pas v tonu žgane siene, v zgornjem pa se izmenično menjata prazno in polno polje v istem tonu. Nad tem pasom se je na južni strani ohranil še posvetilni križ.
