Dan zelišč, znanja in doživetij v Zeliščarskem centru JV Slovenije v Zagradu pri Škocjanu pokazal, da se trajnostna prihodnost začne pri zemlji, lokalnem znanju in ljudeh, ki znajo sodelovati.
V Zeliščarskem centru JV Slovenije v Škocjanu je v četrtek, 15. oktobra 2026, potekal Dan zelišč, znanja in doživetij, ki je v ospredje postavil bogastvo naravnih potencialov Dolenjske, pomen ohranjanja tradicionalnega znanja ter nove priložnosti za razvoj zeliščarstva, lokalne oskrbe in podeželskega gospodarstva. Dogodek je povezal izobraževanje, praktično delo, predstavitev projektnih rezultatov, kulinarična doživetja in medgeneracijsko sodelovanje. Predvsem pa je pokazal, da so lahko zelišča veliko več kot rastline na vrtu – so priložnost za povezovanje ljudi, ustvarjanje lokalnih izdelkov, razvoj podjetniških pobud in krepitev samooskrbe.
Dogodek so soorganizirali Visoka šola za upravljanje podeželja - Univerza v Novem mestu, Občina Škocjan – Zeliščarski center JV Slovenije, Zavod za kulinariko in turizem Dobrote Dolenjske ter Lokalna akcijska skupina Dolenjske in Bele krajine (LAS DBK) ob sodelovanju številnih partnerjev, ki s svojim znanjem, izkušnjami in dejavnostmi prispevajo k razvoju zeliščarstva ter trajnostnemu razvoju podeželja. Osrednjo vsebinsko povezavo sta predstavljala projekta Veriga eko zelišč od Dolenjske do Krasa in Trajnost Zeliščarskega centra, ki vsak na svoj način dokazujeta, kako pomembno je povezovati pridelavo, predelavo, izobraževanje, promocijo in trženje lokalnih rastlinskih surovin.
Od radovednosti najmlajših do znanja za prihodnost
Dopoldanski del dogodka je pripadel otrokom. Učenci 4. in 5. razredov Osnovne šole Frana Metelka Škocjan in njene podružnice Bučka so zelišča spoznavali skozi izkustveno učenje, praktične aktivnosti in neposreden stik z naravo. Namesto da bi o rastlinah zgolj poslušali, so jih lahko raziskovali, spoznavali njihove značilnosti in uporabo ter odkrivali pomen lokalnega okolja in pridelkov.
Posebno doživetje je bila priprava lastne čajne mešanice, ki so jo učenci lahko odnesli domov. Majhen izdelek, ki je nastal z njihovimi rokami, je imel tudi širše sporočilo: narava nam ponuja številne uporabne dobrine, vendar jih moramo znati prepoznati, odgovorno uporabljati in ceniti delo, ki je potrebno, da iz rastline nastane uporaben izdelek.
Takšne aktivnosti imajo pomembno vzgojno in izobraževalno vrednost. Otrokom približujejo naravno dediščino, spodbujajo radovednost in praktično učenje ter krepijo zavedanje o pomenu lokalne hrane in surovin. Hkrati ustvarjajo prostor za prenos znanja med generacijami in pomagajo oblikovati odnos do narave, ki temelji na spoštovanju, odgovornosti in razumevanju naravnih procesov.
Prav v tem je tudi eden od temeljev dolgoročnega razvoja lokalne samooskrbe: kar želimo ohraniti in razvijati v prihodnosti, moramo približati že najmlajšim.
Zeliščarstvo kot razvojna priložnost za podeželje
Popoldanski del je bil namenjen predstavitvi rezultatov, dosežkov in prihodnjih priložnosti zeliščarstva. Program je povezovala doc. dr. Lea-Marija Colarič Jakše, dekanica Visoke šole za upravljanje podeželja Univerze v Novem mestu. Zbrane sta nagovorila župan Občine Škocjan Jože Kapler in državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo Velislav Žvipelj.
Osrednji del programa je bil posvečen projektu Veriga eko zelišč od Dolenjske do Krasa, ki je povezal 17 partnerjev iz Slovenije in Srbije ter spodbudil sodelovanje med pridelovalci, predelovalci, izobraževalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Projekt se letos poteguje za naziv Naj projekt leta 2026, njegova pomembnost pa se kaže predvsem v povezovanju znanja, ljudi in konkretnih možnosti za razvoj zeliščarske dejavnosti.
Udeleženci so si ogledali kratke predstavitvene videe ter spoznali ključne rezultate in aktivnosti projekta. Med pomembnimi dosežki so prenovljen zeliščni vrt, dodatna oprema za predelavo zelišč in razvoj izobraževalnih vsebin, ki tradicionalno znanje povezujejo s sodobnimi pristopi. Pri urejanju zeliščnega vrta sodelujejo tudi študenti, kar dodatno krepi povezovanje izobraževanja s praktičnim delom in potrebami lokalnega okolja.
Za izvedbo je projekt v okviru pristopa LEADER prejel skoraj 385.000 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Toda pomen projekta ni le v infrastrukturi, opremi ali finančnih sredstvih. Njegova bistvena vrednost je v vzpostavljanju povezav, ki omogočajo, da se potencial lokalnih rastlin razvija skozi celotno pot – od pridelave in skrbnega ravnanja s surovinami do predelave, oblikovanja izdelkov, promocije in njihovega približevanja kupcem.
Doma pridelana zelišča lahko postanejo kakovostna surovina za čaje, zeliščne pripravke in druge izdelke z dodano vrednostjo. Da bi takšna dejavnost postala dolgoročno vzdržna, pa potrebuje znanje, ustrezne prostore in opremo, povezane pridelovalce, razvite prodajne poti ter prepoznavno ponudbo. Prav na tem presečišču se srečujejo cilji projektov in razvojne ambicije Zeliščarskega centra JV Slovenije.
Trajnost Zeliščarskega centra: od zeliščnega vrta do novih znanj in priložnosti
Pomemben del dogodka je bila tudi predstavitev rezultatov projekta Trajnost Zeliščarskega centra, s katerim Občina Škocjan skupaj s partnerjema nadgrajuje delovanje centra in ustvarja temelje za njegovo dolgoročno stabilnost.
Projekt temelji na jasni usmeritvi: Zeliščarski center naj postane osrednje stičišče znanja, promocije in razvoja lokalnega zeliščarstva v jugovzhodni Sloveniji. To pomeni več kot urejen zeliščni vrt. Pomeni prostor, v katerem se srečujejo pridelovalci, strokovnjaki, izobraževalne ustanove, podjetja, društva, obiskovalci in lokalna skupnost.
Med ključnimi aktivnostmi projekta so ureditev novih pridelovalnih površin v obsegu približno 650 kvadratnih metrov, razvoj prostora in opreme za predelavo zelišč, nakup dodatne opreme za sušenje, pripravo in pakiranje ter izvedba izobraževalnih programov. Pomemben poudarek je tudi na razvoju blagovne znamke, promocijskih materialov, novih prodajnih kanalov in vključevanju ranljivih skupin v pridelavo, predelavo ter usposabljanje.
Posebno mesto ima Zeliščarska akademija, zasnovana kot obsežen izobraževalni program s 200 urami in 40 udeleženci. Takšna vlaganja v znanje so ključna za razvoj dejavnosti, saj samo razpoložljiva zemljišča ali naravne danosti še ne zagotavljajo uspešne pridelave in predelave. Potrebni so tudi praktične spretnosti, poznavanje rastlin, ustrezni postopki obdelave in sposobnost oblikovanja izdelkov, ki odgovarjajo potrebam trga.
Partnerstvo v projektu združuje različna, medsebojno dopolnjujoča se znanja. Občina Škocjan kot vodilni partner skrbi za infrastrukturo, koordinacijo in trženjski razvoj, Visoka šola za upravljanje podeželja Univerze v Novem mestu prispeva izobraževalne vsebine, Zeliščarsko akademijo in praktično usposabljanje, Zavod za kulinariko in turizem Dobrote Dolenjske pa sodeluje pri vključevanju ranljivih skupin ter podpori predelavi in trženju lokalnih produktov. Dobrote Dolenjske od leta 2025 skrbijo tudi za urejanje zeliščnih nasadov v centru.
Skupna vrednost projekta Trajnost Zeliščarskega centra znaša 97.410,74 evra z DDV, predvideno sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja pa 69.821,02 evra. Projekt se izvaja v okviru pristopa LEADER, ki spodbuja lokalni razvoj po načelu od spodaj navzgor.
Dolgoročni cilj je ustvariti delujoč razvojni model, ki bo povezoval pridelavo, znanje, predelavo, promocijo in prodajo ter centru omogočal stabilno delovanje. S tem se odpirajo možnosti za večjo podporo lokalnim pridelovalcem, nove vsebine za obiskovalce in krepitev podjetniških pobud, ki temeljijo na naravnih potencialih območja.
Ko se znanje preizkusi z rokami
Da zeliščarstvo ni zgolj tema strokovnih predstavitev, temveč predvsem dejavnost, ki jo je treba spoznati skozi prakso, so pokazale tudi popoldanske delavnice in doživetja.
LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe je pripravil kulinarično delavnico, Alenka Kukman s. p. je udeležence popeljala v izdelavo zeliščnih mazil, Zeliščna kmetija pod Hrelenom pa predstavila postopke mletja, rezanja in sušenja zelišč. Obiskovalci so tako lahko spoznali različne možnosti uporabe rastlin ter pomen posameznih korakov pri nastajanju izdelkov.
Prav predelava je ena ključnih povezav med lokalno pridelavo in ustvarjanjem dodane vrednosti. Zelišče, ki je pravilno pridelano, posušeno, obdelano in pripravljeno za nadaljnjo uporabo, lahko postane kakovosten izdelek z lastno zgodbo. Za to pa so potrebni znanje, oprema, doslednost in sodelovanje.
Pomembno je tudi, da se tovrstne spretnosti ne ohranjajo zgolj kot del tradicionalne dediščine, ampak se razvijajo v smeri sodobnih, odgovornih in tržno zanimivih izdelkov. S tem se odpira prostor za povezovanje kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, lokalne kulinarike, turizma in izobraževanja.
Za kulinarično piko na i so poskrbele Dobrote Dolenjske, ki so pripravile pokušino dobrot iz lokalnih surovin. Tudi ta del programa je poudaril, da lokalna oskrba ni samo vprašanje količine pridelane hrane, temveč tudi prepoznavnosti porekla, kakovosti, sodelovanja med ponudniki in sposobnosti, da lokalne surovine postanejo del privlačne in prepoznavne ponudbe.
Zeliščarski center kot prostor srečevanja in doživetij
Dogodek je dopolnil raznolik program, ki je strokovne vsebine povezal z ustvarjalnostjo, kulturo in neposrednim spoznavanjem prostora. Interaktivna lutkovna predstava Čebela Medela v izvedbi Grajskega lutkovnega gledališča Sevnica je zeliščarsko zgodbo približala tudi najmlajšim, sledila pa sta voden ogled Zeliščarskega centra in spoznavanje njegovih vsebin.
Svoje delovanje in izkušnje so predstavili tudi sodelujoči lokalni akcijski skupini – LAS Dolenjska in Bela krajina, LAS STIK in LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe. Njihova prisotnost je pokazala, da so lokalne razvojne pobude najuspešnejše takrat, ko se povezujejo, izmenjujejo znanje in iščejo skupne odgovore na izzive podeželja.
Zeliščarski center JV Slovenije tako postopoma krepi svojo vlogo prostora, v katerem se prepletajo naravna in kulturna dediščina, izobraževanje, pridelava, predelava, lokalna kulinarika in turizem. Njegova vrednost je tudi v tem, da različnim generacijam in ciljnim skupinam omogoča srečevanje z zelišči na različne načine – od raziskovanja in učenja do ustvarjanja, okušanja in doživljanja narave.
Lokalna samooskrba se začne pri uporabi lastnih potencialov
Dan zelišč, znanja in doživetij je opozoril na vprašanje, ki postaja vse pomembnejše: kako lahko lokalna okolja bolje izkoristijo svoje naravne, človeške in gospodarske potenciale?
Dolenjska ima bogato naravno okolje, znanje in tradicijo, na katerih je mogoče graditi razvoj zeliščarstva. Vendar naravni potencial sam po sebi še ni razvojna prednost. To postane šele takrat, ko ga znamo odgovorno uporabljati, povezati z znanjem ter pretvoriti v kakovostne izdelke, storitve in priložnosti za ljudi.
Razvoj lokalnega zeliščarstva lahko prispeva k raznovrstnejši kmetijski pridelavi, večji uporabi lokalnih surovin in razvoju dopolnilnih dejavnosti. S predelavo na lokalni ravni se lahko povečuje dodana vrednost pridelkov, z ustrezno promocijo in povezovanjem ponudnikov pa se krepita prepoznavnost območja ter zanimanje za njegove izdelke in doživetja.
Takšen pristop ima tudi pomembno okoljsko in družbeno razsežnost. Spodbuja odgovorno ravnanje z naravnimi viri, ohranjanje znanja in dediščine, vključevanje različnih skupin prebivalstva ter povezovanje izobraževanja z dejanskimi potrebami lokalnega gospodarstva. Pomembno je, da se razvoj načrtuje dolgoročno in da pridelava temelji na primernih naravnih danostih, strokovnem znanju ter skrbnem ravnanju z rastlinami in okoljem.
Lokalna samooskrba namreč ne pomeni le, da nekaj pridelamo doma. Pomeni tudi, da znamo povezati ljudi, ki pridelujejo, predelujejo, izobražujejo, razvijajo izdelke in jih približujejo uporabnikom. Pomeni, da čim več znanja, sodelovanja in ustvarjene vrednosti ostane v lokalnem okolju ter prispeva k njegovi odpornosti in razvoju.
Skupaj za prihodnost zeliščarstva
Dan zelišč, znanja in doživetij je s konkretnimi predstavitvami, praktičnimi delavnicami in povezovanjem partnerjev pokazal, da se razvoj zeliščarstva ne gradi z enim samim ukrepom, temveč s prepletom znanja, infrastrukture, pridelave, predelave, trženja in sodelovanja.
Projekta Veriga eko zelišč od Dolenjske do Krasa in Trajnost Zeliščarskega centra ustvarjata pomembno podlago za nadaljnji razvoj te dejavnosti. Prvi poudarja povezovanje širše mreže partnerjev in razvoj zeliščarske verige, drugi pa krepi lokalno stičišče znanja, praktičnega usposabljanja, predelave in promocije. Skupaj prispevata k ustvarjanju pogojev, v katerih lahko lokalni naravni potenciali postanejo priložnost za nove vsebine, izdelke in razvojne pobude.
Toda prihodnost zeliščarstva se ne piše samo v projektnih dokumentih, učilnicah ali na pridelovalnih površinah. Piše se tudi v otroških rokah, ki prvič pripravijo svojo čajno mešanico, v spretnostih ljudi, ki rastline predelujejo v uporabne izdelke, v sodelovanju med strokovnjaki in pridelovalci ter v odločitvah lokalne skupnosti, da prepozna in razvija tisto, kar ji ponuja lastno okolje.
Zelišča nas učijo potrpežljivosti, povezanosti z naravo in spoštovanja do znanja. Zeliščarstvo pa nam lahko pomaga te vrednote pretvoriti v konkretne razvojne priložnosti. Ko lokalno znanje povežemo s sodobnimi pristopi, odgovorno uporabo naravnih virov in sodelovanjem, zeliščni vrt ni več samo prostor rastlin, temveč postane prostor idej, učenja, ustvarjanja in prihodnosti podeželja.
Prav takšno prihodnost v Škocjanu soustvarja Zeliščarski center JV Slovenije – kot stičišče ljudi, znanja in naravnih potencialov, ki lahko pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju Dolenjske in širšega slovenskega podeželja.
Rok Petančič
Občina Škocjan
