V petek, 3.7.2026, je bila v konferenčni dvorani KC Škocjan predstavitev ponatisa knjige – slavospeva - Antona Umeka Okiškega – ABUNA SOLIMAN.
Na predstavitvi smo lahko pozdravili župana g. Jožeta Kaplerja, podžupana občine Sevnica Janeza Kukca, ki začasno opravlja funkcijo župana, poslanca DZ g. Srečka Ocvirka, g. nadškofa v pokoju Stanislava Hočevarja, urednika nove izdaje te knjige dr. Roka Mrviča, soustvarjalca in verjetno največjega poznavalca dr. Ignacija Knobleharja – dr. Marka Freliha, goste iz KUD A. Umek Okiški Boštanj – posebno skrbnico Umekove zapuščine Tatjano Žužek in družino Žužek, ki je rodovno povezana z Antonom Umekom Okiškim.
Glasbeni prispevek predstavitvi so dodali Mihael Halas na klavirju in Tereza in Vid Zupet, kot duet - violina in čelo. Dve pesmi iz slavospeva pa sta prebrala Tatjana Žužek in Janez Strašek.
V prvem delu je urednik dr Rok Mrvič predstavil potek dela, ki je bilo potrebno, da se knjiga, ki je bila napisana in izdana pred več kot 160 leti, pripravi za ponatis v obliki in vsebini za današnjega bralca. Poudaril je, da gre tu za prvo knjigo v zbirki del Antona Umeka Okiškega, ki predstavlja tudi velik poklon dr. Ignaciju Knobleharju. Predstavil je pesnitev – slavospev, kot nekaj enkratnega v pesniškem izražanju. Posamezne pesmi namreč opisujejo zelo konkretno življenje tam in takrat – brez kakšne romantike. Zahvalil se je tudi vsem, ki so prispevali k temu velikemu delu.
Dr. Marko Frelih pa je predstavil knjigo še iz svojega zornega kota in to je del njegovega prispevka, ki je tudi v knjigi:
»V začetku leta 1862 je Luka Jeran, urednik Zgodnje Danice, razpisal častno nagrado za najboljši slavospev v čast slovenskemu misijonarju. Okiški je tisto leto študiral na Dunaju in se v prostem času posvetil pisanja slavospeva. Vire za pisanje je imel pri roki, saj so bila na Dunaju zbrana vsa poročila iz misijona, številna Knobleharjeva pisma in ustrezna literatura o Sudanu. Kot glavni vir je posebej izpostavil Reise auf dem weissen Flusse, nemško izdajo Potovanja po Beli reki, ki jo je leta 1850 napisal Vinko Fereri Klun. Konec leta je urednik že imel pred seboj rokopis obsežne epske pesnitve z naslovom Abuna Soliman. To je bilo Knobleharjevo arabsko ime, ki so mu ga nadeli domačini v Sudanu in pomeni ‘naš oče Salomon’. Leta 1863 je v javnost prišla tiskana izdaja najobsežnejše slovenske biografske epske pesnitve. Okiški je ustvaril epohalno delo homerskega formata. Primerjava ni naključna, Homerjeva epa Iliado in Odisejo je zagotovo zelo dobro poznal, saj prvega omenja v pesmi, prav tako padec Troje. Antika mu je bila blizu in jo je mimogrede vpeljal v dogajanje ob Nilu.
Na koncu je Okiški na kratko komentiral posamezne speve in dodal obsežno predstavitev Knobleharjevega življenja. Ponatis njegove pesnitve Abuna Soliman, pisane v arhaični slovenščini je drzna odločitev v času, ko vse bolj prevladuje umetna inteligenca, težnja k hitremu prevzemanju podatkov s svetovnega spleta brez kritičnega razmišljanja in odvisnost od družbenih omrežij. Čeprav so ljudje vse manj dovzetni za tradicionalno branje knjig, je ponovno obujanje pesniške mojstrovine iz leta 1863 zanimivo in poučno vračanje v preteklost, v obdobje, ko so posamezni Slovenci vse bolj odločno širili obzorje dojemanja sveta in v stiku z domovino tudi rojakom odpirali pot do spoznavanja novih prostorov, kultur in idej. Pogumen in vztrajen fant iz dolenjskega Škocjana je ob Baragovi pridigi dobil navdih za življenjsko pot, ki jo je začel kot Ignacij Knoblehar, končal pa kot Abuna Soliman.«
Besedo ob tako lepi izdaji knjige v sodelovanju Kulturnih društev dr. Ignacija Knobleharja Škocjan in KUD Anton Umek Okiški in obeh občin – Škocjan in Sevnica so povzeli domači župan g. Jože Kapler, podžupan in vršilec dolžnosti župana občine Sevnica Janez Kukec, g. nadškof Stanislav Hočevar in poslanec v DZ Srečko Ocvirk.
Ob koncu smo povabili vse in še vas vabimo, da si knjigo lahko priskrbite. S svojim prispevkom za knjigo pomagate v projektu izgradnje vodnjaka v J. Sudanu, kjer tamkajšnji prebivalci, za katere je Knoblehar daroval svoje življenje, še vedno živijo v velikem pomanjkanju. Voda – pitna voda - pa je eden od najpomembnejših virov življenja.
To lepo knjigo lahko dobite na Občini Škocjan in v Krajevni knjižnici v KC Škocjan.
Marija Halas, KD dr. I. Knobleharja Škocjan
